Batnega obročka ni mogoče popolnoma zatesniti, batni obroček pa črpa olje, zato se na batnem obročku neizogibno tvorijo ogljikove usedline. Vendar pa so mehanizmi nastajanja ogljikovih usedlin plinskega obroča in oljnega obroča različni, o njih govorimo ločeno.
Najprej zračni obroč. Plinski obroč je neposredno v stiku z vnetljivim plinom z visoko temperaturo in visokim tlakom, temperatura pa je med delovanjem izjemno visoka. Vnetljiv plin pri visoki temperaturi in visokem tlaku vstopi v utor bata iz reže med steno cilindra in batom ter naleti na motorno olje, ki nastane zaradi črpanja bata, kar povzroči koksiranje olja in utrditi; poleg tega, ko se motor ustavi, zadnji vbrizg Gorivo, vbrizgano v zgorevalno komoro, ne zgori in pod delovanjem preostale visoke temperature bata se bo tudi koksiralo in strdilo, sčasoma pa se bodo oblikovale usedline ogljika in odložen v utor batnega obročka. To je načelo nastajanja plinskega obročnega odlaganja ogljika. Samo v zračnem obročku je motornega olja, ki nastane zaradi črpanja batnega obročka, zelo malo in večina je ogljikovih usedlin, ki nastanejo zaradi nepopolnega zgorevanja bencina. To pomeni, da večino ogljikovih usedlin, ki se odložijo na plinskem obroču, povzroči bencin, kakovost in stanje zgorevanja bencina pa neposredno vplivata na količino in naravo ogljikovih usedlin.
Batni obroček se nenehno premika gor in dol v utoru batnega obročka, valj pa ni popolnoma okrogel. Bat se v cilindru premika gor in dol, batni obroček pa je nenehno stisnjen in raztegnjen. Ogljikove usedline, ki so nenehno stiskane, se ne morejo zadržati, lahko ostanejo le ogljikove usedline v zadnji reži. Z drugimi besedami, usedline ogljika so ostale le na eni strani zračnega obroča in zračnega obroča je nemogoče zakleniti do smrti in nemogoče je povzročiti, da bi motor kuril olje. Hkrati se ogljikove usedline odlagajo v zadnjo režo, kar objektivno zmanjša zadnjo režo, vendar lahko okrepi tesnjenje in zmanjša učinek črpanja.
